AVSTRALIJA

zemljevid-avstralijaAvstralija zaposluje domišljijo bolj kot katerakoli druga zahodnjaška država. Za večino obiskovalcev je njeno ime sinonim za večno poletje in enostavno življenje, za deželo, kjer so pustolovščine tako brezmejne kot obzorje, kjer se šale sipljejo iz ust in pivo teče v potokih, kjer je vse mogoče in so vsi prijazni. Nič čudnega, da Avstralci svoji domovini pravijo kar Srečna dežela.

australiaPrav vse vidike avstralskega življenja in kulture, pa naj bo njihova solidarnostna nrav ali res neverjetno okolje, zaznamuje izjemna velikost dežele na eni strani in izjemna razpršenost prebivalcev na drugi. Po velikosti je le za četrtino manjša od Evrope, njena populacija pa šteje le 22 milijonov, tako da je gostota poseljenosti v Avstraliji med najmanjšimi na svetu. Energija njene sodobne kulture je v popolnem nasprotju s pokrajino, ki je prastara in je tako tudi videti: večina centralne in zahodne Avstralije – torej večina države – je izrazito suha in ravna. Nasprotno pa mesta, ki so mlada, nekatera ustanovljena šele sredi 19. stoletja, kar pokajo od živahne, mladostne energije.

Najbolj znana podoba Avstralije je njena divjina, ogromna, legendarna puščava, ki se razprostira od Velikega razvodnega gorovja proti prostrani notranjosti. Tam živo modro nebo, kot cimet rdeča zemlja, zapuščene soteske in geološke posebnosti ustvarjajo prav tako bizarne slike kot je na videz bizarna ekologija, ki združuje življenje v tej pokrajini. Pokrajini, ki gosti najstarejšo še živo človeško kulturo, in to že 70.000 let (le 10.000 let po tem, ko naj bi se Homo sapiens po uradni evolucijski kronologiji v Afriki šele razvil). ...

 

 

Surovost notranjosti je sodobno Avstralijo prisilila, da se je razvila v obalno državo. Večina prebivalcev živi do 20 kilometrov od oceana, na napol podeželskem loku na jugovzhodu, med južnim Queenslandom in Adelajdo. Ti urbani Avstralci slavijo tipične vrednote novega sveta, torej trdo delo in divjo zabavo, njihova lahkotna vitalnost pa se obiskovalcem, še posebno Evropejcem, zdi osvežujoče uživaška. Zaradi sončnega podnebja je življenje videti še bolj razposajeno, kot da se vrti le okoli prostih uric v naravi, športov na plaži in pečenja na žaru na domačem vrtu.

Obiskovalcem se morda ta sproščen, skoraj ruralni življenjski stil sčasoma lahko zazdi precej dolgočasen. Takrat je čas za spoznavanje avstralskega avtohtonega prebivalstva in njihove kulture, za ogled – predvsem v Severnem teritoriju – starodavnih spomenikov umetnosti, vodene oglede in, kar je manj enostavno, navezovanje osebnih stikov. Veliko Aboriginov, predvsem v centralni Avstraliji, je uspelo ohraniti tradicionalen življenjski slog (četudi s sodobnimi dobrinami), lastne jezike in lastne zakone. Po drugi strani pa je večina Aboriginov, ki jih boste srečali v večjih in manjših mestih, postala žrtev tistega, čemur ostro pravimo kolonializem bogastva: odvisni od državne podpore in z majhnimi možnostmi za zaposlitev so odrinjeni od odločevalskih krogov ter pogosto ujeti v uničujoč krog revščine, slabega zdravja in zlorabe različnih substanc. Do takrat, da bodo črni in beli prebivalci Avstralije zaživeli v resnično enakovrednih pogojih, je še dolga pot.

Preberi več ...

KAM

Ko se odločate o tem, kam v Avstraliji bi radi šli, razmislite o času in denarju, ki vam je za to na voljo, ter o razdaljah, ki so potrebne za izpolnitev želja. Brez težav lahko zapravite mesece za vožnjo po avstralski divjini, raziskovanje nacionalnih parkov in uživanje na plažah; lahko pa si omislite tudi zgolj 14-dnevne intenzivne pakete, v okviru katerih si ogledate vse od koralnih grebenov do starodavnih gora in tako odkljukate vse, kar je v Avstraliji treba videti. Obe različici vam bosta ponudili okus po Avstraliji, pri obeh pa boste ob koncu počitnic še vedno imeli občutek, da ste imeli komaj čas zaslutiti vse, kar ponuja ta ogromna dežela.

Največji naravni znamenitosti sta 2.000 kilometrov dolg Veliki koralni greben naprej od obale Queenslanda, ki ga sestavljajo množica otokov in podvodnih lepot, ter zlovešči monolit Uluru v Severnem teritoriju, v Rdečem centru. Vsekakor se potrudite, da bi videli oboje, čeprav vam raziskovanje drugih predelov dežele lahko ponudi bolj umirjena, a prav tako nagrajujoča doživetja.

KDAJ

Avstralsko podnebje je v zadnjih letih manj predvidljivo zaradi pojavov, kot je ciklični učinek El Niña, ki je verjetno del dolgoročnih vzorcev. Da se klima spreminja, se je dokončno potrdilo okoli decembra 2010 in januarja 2011, ko so na vzhodni obali doživeli najhujše poplave v generaciji; v Queenslandu je pod vodo izginilo območje, veliko kot Francija in Nemčija skupaj, voda je poškodovala 130.000 domov v Brisbaneu, v Victorii pa je nastalo 80 kilometrov dolgo jezero. Že prej, v letih 2008 in 2009, so v Severnem teritoriju in Novem Južnem Walesu trpeli zaradi poplav, v zahodni Avstraliji zaradi orkanom podobnih neviht, v južni Avstraliji zaradi rekordno vročega vročinskega vala in v Victorii zaradi uničujočih gozdnih požarov. Temu le težko rečemo zgolj čudno vreme; nekateri podnebni znanstveniki menijo, da se nad Srečno deželo zbirajo črni oblaki zaradi globalnega segrevanja.

Kot obiskovalci iz severne poloble upoštevajte, da je, kot so zabeležili zgodnji kolonialisti, v Avstraliji »narava obrnjena narobe«: ko je na severni polobli zima ali poletje, je tam spodaj ravno obratno. Težje pa je to načelo uporabiti v prehodnih sezonah, torej spomladi in jeseni. Še bolj zapleteno je, ker štirje letni časi obstajajo le na južni polovici dežele, ki leži zunaj tropskega pasu. Tam vas bodo pričakali predvidljivo vroča poletja na obali in redni, a kratki vročinski valovi, ko se temperatura dvigne do 40 stopinj Celzija. Proti notranjosti temperatura narašča. Zime so ponavadi obupne, še posebno v Victorii, kjer k malodušju prispevajo še kratki dnevi. Tasmanija je vse leto hladnejša: v višjih predelih je vreme vedno nepredvidljivo, vseeno pa je poletje pravi čas za raziskovanje otoških zanimivosti.

POMEMBNI PODATKI

  1. Zanimiva dejstva
  2. Kako priti do tja
  3. Kako potovati naokrog
  4. Namestitev
  5. Hrana in pijača

1. Zanimiva dejstva

  • V Avstraliji imajo prost praznični dan, ko poteka konjska dirka Melbourne Cup.
  • Vse do leta 1902 je bilo na javnih plažah z zakonom prepovedano kopanje čez dan.
  • Veliki koralni greben je najdaljši koralni greben na svetu in je dolg kar 2.013 kilometrov.
  • Leta 1954 je moški po imenu Bob Hawke prišel v Guinnessovo knjigo rekordov, ker je spil liter in pol piva v zgolj 11 sekundah. Leta 1983 je isti Bob Hawke postal avstralski premier.
  • Avstralci imajo posebno frazo, kadar gre kdo plavat in v vodi iz različnih razlogov umre. Temu pravijo »plavanje, za katerega ne potrebuješ brisače«.
  • Čeprav z rudniki v Avstraliji ustvarijo 15 odstotkov BDP, zasedajo rudniki le 0,02 odstotka avstralskega ozemlja. Pivnice, recimo, zasedejo več prostora.
  • V Avstraliji je več kot 150 milijonov ovc, kar je 7,5-krat toliko kot ljudi.
  • Gostota poseljenosti je tako majhna, da drugače kot v drugih državah, kjer se izračunava število ljudi na kvadratni kilometer, v Avstraliji izračunavajo število kilometrov na prebivalca.
  • Ne glede na to, kje v Avstraliji se nahajate, niste nikoli več kot 1.000 kilometrov od plaže.

2. Kako priti do tja

V mesta na vzhodni obali lahko iz Evrope, Severne Amerike in jugovzhodne Azije priletite vsak dan. Cene so odvisne od sezone, najvišje pa so dva tedna pred božičem in po njem. Nižje so od sredine januarja do marca in od sredine avgusta do novembra, najnižje pa od sredine aprila do junija.

3. Kako potovati naokrog

Zaradi izjemne velikosti dežele je v Avstraliji izbira prevoznega sredstva zelo pomembna odločitev. Javni transport poteka samo med glavnimi mesti, večjimi mesti vmes in najbolj priljubljenimi turističnimi znamenitostmi; za vse druge poti pa boste morali razmisliti o nakupu ali najemu vozila.

Če boste potovali po cesti, pred odhodom preverite načrtovano pot, da boste pravilno ocenili razdalje in pogoje vožnje – drugače se vam zlahka zgodi tridnevno avtobusno potovanje ali 500-kilometrska vožnja po slabih cestah. Upoštevajte tudi vremensko napoved; zagotovo si ne želite v centralno Avstralijo sredi poletja v kakšnem starem avtu ali v severne tropske predele med deževno sezono.

4. Namestitev

Večinoma ni težko najti postelje za čez noč niti v najmanjših krajih. Vseeno pa je na vzhodni obali pametno vnaprej rezervirati prenočišče okoli božiča, v januarju in med velikonočnimi prazniki, pa tudi ob podaljšanih vikendih, še posebno, če hkrati potekajo večji športni dogodki.

Izraz hotel v Avstraliji pomeni pivnico ali bar. Včasih je bilo namreč obvezno zagotoviti prenočišče za preveč vinjene goste in veliko teh lokalov še vedno ponuja osnovno namestitev. Večina je še vedno predvsem prostor za popivanje, zato so glasni in ne preveč privlačni za prenočevanje.

Namestitve, ki bi jih v drugih državah imenovali hoteli, se v Avstraliji imenujejo moteli, letovišča, zasebni hoteli (v večjih mestih) in butični hoteli. Narašča tudi število prenočišč z zajtrkom in namestitev na kmetijah.

5. Hrana in pijača

Ko govorimo o hrani, je Avstralija kot dva različna naroda. V velikih mestih, predvsem v Melbourneu in Sydneyu, je na voljo paleta svetovljanskih in ne dragih restavracij in bistrojev, ki ponujajo vse nacionalne kuhinje, ki si jih lahko zamislite. Število lokalov je tukaj glede na število prebivalcev res veliko, saj prebivalci pogosto jejo zunaj – trikrat na teden je povsem običajno. Odročni podeželski kraji pa so pravo nasprotje: tam so poleg mesnih pit in hitre hrane iz mikrovalovne pečice večinoma edine možnosti pripravljeni meniji v lokalnem hotelu, malce dražja ponudba v bistrojih in kitajske restavracije z omejeno izbiro.Tradicionalno temelji avstralska hrana na angleški kombinaciji mesa z dvema vrstama zelenjave. Dve okoliščini sta deželo rešili pred kulinarično revščino, ki bi jo lahko za seboj pustila britanska kolonizacija: priseljenci z vseh vetrov, ki so s seboj prinesli domače kulinarične vplive, in bogat izbor odličnih lokalno pridelanih svežih sestavin. Sodobna avstralska kuhinja je razburljiva mešanica okusov in vplivov z vsega sveta – predvsem iz Azije in Sredozemlja – in veliko restavracij, ki niso etnične, ponuja menije z dobrimi curryji, polnjenimi trtnimi listi in fettuccini ob zrezkih in škampih. Avstralska hrana je zdrava in sveža, šolski primer fuzijske kuhinje, v kateri vzhod sreča zahod.

 Nazaj na vrh...