MAURITIUS

mauritiusMauritius vas bo začaral, ozdravil vašo dušo, vas napolnil z občutkom, da ste med redkimi izbranci. Prav vsak obiskovalec se na tem s koralnim grebenom obdanem vulkanskem otoku 2.400 kilometrov jugovzhodno od Afrike počuti, kot da je edini gost. Prav vsako srečanje je priložnost za novo prijateljstvo. Prav za vsakim nasmehom se skriva obet nepozabnih trenutkov. Kontrast med pisanostjo barv in okusov, poosebljen v otoku, ki se je šele pred 8 milijoni let dvignil z morja, ustvarja oazo miru in spokojnosti. Mauritius, kjer sta sedanjost in preteklost zliti v eno, ponuja lepoto, ki ostane za vedno v vašem spominu in vas mami, da se na njegove obale vračate znova in znova.
Otok, ki so ga od 9. stoletja naprej obiskovali arabski in malajski pomorščaki, čeprav je ostal nenaseljen, dokler ga v 16. stoletju niso odkrili Evropejci, je svetovno znan po čudovitih peščenih plažah, kobaltno modrem morju in odličnih hotelih. Toda drugače kot na kakšnih drugih otokih, na katerih vam lahko hitro postane dolgčas, ko se naveličate zgolj poležavanja in plavanja, je na Mauritiusu edini problem ta, kaj od številnih možnosti izbrati. Otok ima namreč bogato zgodovino, katere pomnike so posejani na vsakem koraku, raziskujete lahko kulturno pestrost ali pokrajinske posebnosti ali pa si privoščite kakšno organizirano aktivnost, katerih nabor je prav neverjeten. Toda verjetno so največji kapital otoka njegovi prebivalci, ki so topli in gostoljubni, razpoloženje pa zato privlačno umirjeno.

mauritiusČeprav je poseljenost visoka, saj na slabih 2.000 kvadratnih kilometrov velikem otoku (približno toliko kot, recimo, Gorenjska) živi okoli 1,3 milijona ljudi – skoraj tri četrtine je Hindujcev, četrtina je Kreolcev, preostali pa so kitajskega in francoskega porekla – v medsebojni simbiozi, spoštovanju in izrazito močnem zavedanju o pomenu starodavne kulturne dediščine vsakega naroda posebej. Toda vendarle lahko z malo napora in iznajdljivosti pobegnete hrupnim, čeprav prijaznim, množicam. Če ne drugam, lahko pobegnete v gore, ki v loku obdajajo večino otoka in jih prepredajo reke in rečice, pretekajoče se po starodavnih strugah, ki jih je za seboj pustila lava, ali pa na kakšnega od skoraj sto nenaseljenih otočkov, včasih komaj večjih skal, ki ležijo raztreseni blizu obale glavnega otoka – zagotovo boste našli tudi praznega, vsaj med tednom, saj jih domačini kot priljubljene izletniške točke obiskujejo predvsem ob koncu tedna.

Na jezikovno znanje domačinov so odločilno vplivali kolonialni gospodarji, predvsem Francozi, ki so otok – potem ko so ga v 16. stoletju zasedli Portugalci in so ga stoletje kasneje naselili Nizozemci – v 18. stoletju prevzeli nizozemski kroni in za seboj pustili močno razširjenost francoščine, ter Britanci, ki so prišli za njimi in uveljavili angleščino kot uradni jezik vse do danes. Večina prebivalcev poleg teh dveh svetovnih jezikov govori še kreolščino, k jezikovnemu mozaiku pa prispevajo še lokalno prisotni vzhodnjaški jeziki, vezani na izvor njihovih govorcev. Francozi so postavili temelje tudi uspešnemu lokalnemu gospodarstvu, ki sloni na plantažah sladkornega trsa in pridelavi sladkorja, poleg oblačil še vedno glavnega izvoznega produkta Mauritiusa. Izvoz in v zadnjih desetletjih predvsem turizem sta potisnila otok v vrh afriških držav po blaginji in prihodkih ter ga v ekonomsko zgodovino kontinenta zapisala kot eno od redkih zgodb o uspehu.

Preberi več ...

KAM

Prestolnica, Port Louis, znana kot najbogatejše afriško mesto, je uganka, ki jo lahko razrešite – ali bolje začutite, čeprav morda niti ne razumete – samo, če jo obiščete, pa najsi ste o njej slišali še tako veliko. Ugnezden med gorska vrhova Le Pouce in Pieter Both je Port Louis, ki je tudi glavno otoško pristanišče, že zaradi vizualnega užitka vreden ogleda, če se potopite med njegove ulice in etnične četrti, pa boste lahko zaznali tudi za metropolo značilne vonjave, hrup in vrvež, ki ustvarjajo zanimiv kontrast s klasično arhitekturo in izrazito naravnim, gorskim ozadjem, pred katerim se dviga. Večina domačinov se sicer v prestolnico le vozi na delo, živijo pa v mestih na osrednjem platoju, predvsem v Quatre Bornes in Curepipe, kjer so nakupi tudi za turiste, če le imate potrpljenje glede prometne gneče, veliko ugodnejši.
Druga dimenzija Mauritiusa je seveda narava. Edini nacionalni park – a ogromen, velik skoraj 6.600 hektarov – je soteska Black River, ki združuje naravna čudesa in izjemno vegetacijo. Skozi dramatične nedotaknjene gozdove, ki gostijo več kot tristo vrst cvetja in devet endemičnih vrst ptic, tudi ogroženega rožnatega goloba, preko hribov in dolin, ob rekah in znanih slapovih Alexandra se lahko odpravite z avtobusom ali z najetim vozilom, a verjetno boste najgloblje spomine na doživetje odnesli, če se po mnogih pohodniških poteh, ki se prepletajo skozi park, podate kar peš ali s kolesom.

KDAJ

Ker leži le 20 stopinj južno od ekvatorja, prav na kozorogovem povratniku, vse leto uživa tropsko podnebje, ki pa ga blagodejno hladijo jugovzhodni pasatni vetrovi. Vseeno je poleti, to je od decembra do aprila, lahko zelo vlažno, pozimi, to je od maja do novembra, pa je nekoliko hladneje in bolj suho.
Najbolj prijetno je od maja do začetka decembra. Z decembrom se začne najbolj vroče obdobje, ki traja do februarja. Januarja in februarja doseže vrhunec sezona tropskih neviht, zato takrat vreme ni najbolj primerno za vodne športe; viharji redko dosežejo Mauritius, vendarle pa prinesejo nevihte in sunkovit dež. Najbolj mraz (ko je ponoči lahko le 16 stopinj Celzija) je od junija do avgusta.

POMEMBNI PODATKI

  1. Zanimiva dejstva
  2. Kako priti do tja
  3. Kako potovati naokrog
  4. Namestitev
  5. Hrana in pijača

1. Zanimiva dejstva

  • Otok so poimenovali Nizozemci, v čast princu Mauritsu van Nassau iz dinastije Oranskih.
  • Mauritius je najgosteje naseljena država v Afriki in na 17. mestu po gostoti poseljenosti na svetu.
  • Legendarna ptica dodo je pred izumrtjem živela le na Mauritiusu in je še vedno simbol države.
  • Mark Twain je menda nekoč rekel: »Imam občutek, da je bil Mauritius ustvarjen najprej, šele nato nebesa, in da so bila nebesa ustvarjena po podobi Mauritiusa.«
  • Mauritius nima redne vojske.
  • Sladkorni trs pokriva 90 odstotkov ozemlja, ki je primerno za kmetovanje.
  • Mauritius je bil dolgo pomembna strateška točka britanske mornarice, v drugi svetovni vojni pa je kot britansko zračno oporišče igral pomembno vlogo pri napadih na podmornice in zaščiti ladijskih konvojev. Bil je tudi eden od skritih središč za vojaško dešifriranje.

2. Kako priti do tja

Edino mednarodno letališče je Sir Seewoosagur Ramgoolam pri Plaisanceu na jugovzhodu otoka in tam se prvič dotakne tal Mauritiusa velika večina obiskovalcev. Letališka hala zna biti neprijetno polna predvsem ob jutrih, ko prispejo letala domačega in tujih prevoznikov iz Evrope. Mejni uradniki so počasni in vstop v državo je lahko zato dokaj stresen, čeprav ne posebno strog. Vsi obiskovalci morajo predložiti dokumente o rezervaciji namestitve, za tiste, ki prihajajo z območij malarije, pa je večinoma obvezen tudi odvzem in testiranje krvi. Z ladjo se lahko pripeljete iz okoliških otokov, to so Madagaskar, Rodrigues in Reunion; plovba z Madagaskarja, recimo, traja štiri dni ali še dlje, če se ladja ustavi še na Reunionu.

3. Kako potovati naokrog

Najugodnejši je prevoz z avtobusi, ki res niso najhitrejši način potovanja, so pa poceni, zabavni – ker se skoraj ne boste mogli izogniti kramljanju z domačini (in zakaj bi tudi se) – in dokaj zanesljivi. Zabavna so tudi njihova imena: tako boste potovali s Cestnim bojevnikom, Slabim fantom, Gospodarjem cest in drugimi asfaltnimi junaki. Mreža povezav je razpredena po vsem otoku, pazite le, da se usedete na ekspresne avtobuse in ne na lokalne, saj se boste drugače ves čas ustavljali in boste za pot potrebovali tudi dvakrat več časa. Res pa so ekspresni avtobusi nekoliko dražji in vozijo malo redkeje kot lokalni. S seboj imejte drobiž, saj se vozovnico plača kar na avtobusu in se drugače zna zgoditi, da vam kondukter ne bo vrnil preostanka denarja. Okvirno traja vožnja od Port Louisa do Velikega zaliva približno eno uro.
Če imate veliko prtljage, vam utegnejo to na avtobusu dodatno zaračunati ali pa vam celo prepovedati vstop, če je avtobus zelo poln. Takrat poiščite taksi – kar res ni težko, še posebno na letališču in v mestih, kjer jih je toliko, da se včasih zdi, da so vsi moški na Mauritiusu taksisti.

4. Namestitev

Tako izbiro namestitev kot na Mauritiusu boste težko našli kjerkoli drugje: izbirate lahko med majhnimi in nekoliko večjimi hoteli, očarljivimi vilami, razkošnimi letovišči in vsem, kar si lahko zamislite vmes. Raven storitev je zelo visoka, občutek iskrene gostoljubnosti pa neponovljiv.

Velike, tudi svetovno znane in najdražje hotelske verige so prisotne na otoku, nekatere tudi z več hoteli s petimi zvezdicami. Bolj domača in neprisiljena atmosfera pa vlada v manjših hotelih, v katerih so dobrodošli individualni gosti, manjše skupine in poslovni gosti. Gostitelji se potrudijo za vsakega posebej, storitve so prilagojene povpraševanju, kuhinja pa navadno odlična in izrazito domača. Delujejo pod okriljem turističnih združenj, ki skrbijo za standarde in se trudijo Mauritius ustoličiti kot destinacijo, ki ponuja najvišjo kakovost.

5. Hrana in pijača

Na otoku, katerega prebivalci izvirajo iz tako različnih kultur, kulinarika ne more biti drugačna kot bogata, pestra in zanimiva. Kreolska, kitajska, indijska in muslimanska kulinarična zapuščina – na Mauritiusu lahko prepotujete ves svet, ne da bi zapustili mizo.

V lokalni kulinariki je zelo očitno, kako ponosni so njeni ustvarjalci na svojo kulturo in korenine, hkrati pa tudi, kako trdno so zasidrani v sedanjosti. Močno pa je čutiti tudi francoski vpliv, predvsem v nagnjenosti k uživanju v hrani in vinu, pa tudi v posameznih klasičnih francoskih jedeh, ki so se v stoletjih nekoliko prilagodile lokalnim sestavinam in postale edinstveno mavricijske. Čeprav so prišli kasneje in ostali dlje, pa Britanci niso pustili pomembnega kulinaričnega pečata – razen popoldanskega čaja, ki je del tradicije tudi na tem otoku.
Na otoku imajo svoje restavracije tudi svetovno znani kuharji, toda ne pozabite poskusiti lokalnih specialitet: morsko hrano, ki je je v izobilju in je odlična, kreolski curry ali enako močno začinjen muslimanski briani, značilne mavricijske prigrizke, kot so samoussas (ocvrti testeni žepki z različnimi nadevi), gateaux piments (pikantni kolački), batons fromage (sirove palčke), ali pa zelo značilno poulično poslastico dholl pourri (vrsta palačinke, polnjena s pikantnim fižolovim curryjem, paradižnikovim prelivom in čiliji). Večina hrane je pikantna, tako kot jo radi jejo prebivalci.

AVSTRALIJA

zemljevid-avstralijaAvstralija zaposluje domišljijo bolj kot katerakoli druga zahodnjaška država. Za večino obiskovalcev je njeno ime sinonim za večno poletje in enostavno življenje, za deželo, kjer so pustolovščine tako brezmejne kot obzorje, kjer se šale sipljejo iz ust in pivo teče v potokih, kjer je vse mogoče in so vsi prijazni. Nič čudnega, da Avstralci svoji domovini pravijo kar Srečna dežela.

australiaPrav vse vidike avstralskega življenja in kulture, pa naj bo njihova solidarnostna nrav ali res neverjetno okolje, zaznamuje izjemna velikost dežele na eni strani in izjemna razpršenost prebivalcev na drugi. Po velikosti je le za četrtino manjša od Evrope, njena populacija pa šteje le 22 milijonov, tako da je gostota poseljenosti v Avstraliji med najmanjšimi na svetu. Energija njene sodobne kulture je v popolnem nasprotju s pokrajino, ki je prastara in je tako tudi videti: večina centralne in zahodne Avstralije – torej večina države – je izrazito suha in ravna. Nasprotno pa mesta, ki so mlada, nekatera ustanovljena šele sredi 19. stoletja, kar pokajo od živahne, mladostne energije.

Najbolj znana podoba Avstralije je njena divjina, ogromna, legendarna puščava, ki se razprostira od Velikega razvodnega gorovja proti prostrani notranjosti. Tam živo modro nebo, kot cimet rdeča zemlja, zapuščene soteske in geološke posebnosti ustvarjajo prav tako bizarne slike kot je na videz bizarna ekologija, ki združuje življenje v tej pokrajini. Pokrajini, ki gosti najstarejšo še živo človeško kulturo, in to že 70.000 let (le 10.000 let po tem, ko naj bi se Homo sapiens po uradni evolucijski kronologiji v Afriki šele razvil). ...

Preberite več: Avstralija

NOVA ZELANDIJA

zemljevid-novazelandijaKiviji, kot si radi rečejo prebivalci Nove Zelandije, ne morejo verjeti, kakšno srečo imajo, da so se rodili v prav tukaj, v Božji deželi. Leto za letom popotniki navajajo Novo Zelandijo med desetimi lokacijami, ki bi jih najraje obiskali – in ne boste srečali nikogar, ki je bil tam in se ne bi zaljubil v deželo. Kako se ne bi zaljubili? Skalnate obale, prostrane plaže, starodavni gozdovi, s snegom pokrite gore in občudovanja vredni gejzirji – pokrajina je resnično veličastna. Gozdove naseljujejo nenavadne ptice, ki so se razvile, da bi zapolnile evolucijske niše, v drugih okoljih namenjene sesalcem, pingvini, kiti in tjulnji pa krožijo ob obalah. Maori živijo tukaj šele 800 let, vendar so ohranili značilne in osupljive navade, ki jih prekrivajo kolonialne evropske in čedalje bolj tudi azijske kulture, skupaj pa ustvarjajo neverjetno živahno urbano življenje.

novazelandijaGlede na tako osupljivo prizorišče ni presenetljivo, da so možnosti neomejene, od sprehodov po od vetra prebičani obali in večdnevnih pohodov preko gorskih prelazov do z adrenalinom nabitih pustolovščin, kot so skakanje z elastično vrvjo, smučanje, vožnja s kajakom po morju in rafting po divjih vodah. Nekateri obiskovalci vidijo deželo kot ogromno pustolovsko igrišče in se poskusijo v toliko izzivih, kolikor jim jih le čas dopušča.

Večino te pokrajinske drame so napisale tektonske in vulkanske sile, kot dobro vedo prebivalci mesta Christchurch od potresov 4. septembra 2010 in 22. februarja 2011. Potresa sta skupaj z več tisoč popotresnimi sunki uničila mesto, ki le počasi prihaja k sebi.

Preberite več: Nova Zelandija