ŠRILANKA

zemljevid-shrilankaŠrilanka navdušuje popotnike že stoletja. Že Marco Polo jo je opisal kot najbolj žlahten otok na svetu, Indijci, Arabci in Evropejci pa so se zgrinjali na njene s palmami porasle obale zaradi govoric o redkih začimbah, dragocenih kamnih in čudovitih slonih. V domišljiji preteklih in sodobnih rodov se je zasidrala kot skoraj magičen otok, slaven po naravni lepoti in obilju, ki ga obliva prijetno topel Indijski ocean. Tisti bolj romantični geografi so jo primerjali s solzo, ki da je spolzela s konice Indije, boemski popotniki so ji rekli biser Indijskega oceana. Morda je najlepše arabsko poimenovanje: Serendib ali »srečno naključje«.

sli-lankaMarco Polo res ni videl vsega sveta, a glede Šrilanke je imel prav. Na svoji po velikosti skromni površini gosti Šrilanka neverjetno naravno raznolikost in lepoto, s katero se lahko primerja le malo drugih otokov. Obkrožena z Indijskim oceanom je njena obala posajena z idiličnimi – in pogosto prav osvežujoče neobljudenimi – plažami, raznolika notranjost otoka pa sega vse od nižinskih pragozdov, ki so dom številnih slonov, leopardov in redkih endemičnih vrst ptic, do v meglo ovitih hribov, prekritih s skrbno urejenimi plantažami čaja. Na otoku pa ne manjkajo niti zanimivosti, ki so delo človeških rok. Šrilanka se ponaša z več kot dvema tisočletjema dokumentirane zgodovine in obiskovalci lahko še vedno občudujejo neverjetne dosežke zgodnje singalske civilizacije, saj se zapuščena mesta in izjemni verski spomeniki kar vrstijo na planotah severa.

Ta zapuščina je del nacionalne identitete, teravadski budizem, katerega najstarejša svetovna utrdba je prav Šrilanka, pa preveva tudi sodobno življenje na vseh ravneh. Toda Šrilanka je še veliko več kot budistična dežela. Zaradi svojega geografskega položaja je bila stoletja ena od najpomembnejših trgovskih postaj v Indijskem oceanu, odprta za širok spekter kulturnih vplivov. Generacije arabskih, malajskih, portugalskih, nizozemskih in britanskih naseljencev so postopno spreminjali njeno kulturo, arhitekturo in kulinariko, medtem ko je tamilska populacija na severu razvila živahno hindujsko kulturo, bolj povezano z Indijo kot s singalskim jugom.

Prav ta raznovrstnost pa je dolgo grozila, da bo raztrgala deželo. Večino zadnjih treh desetletij je bil otok žrtev ene od najbolj grozljivih državljanskih vojn v Aziji, v kateri so se na severu in vzhodu otoka bojevali šrilanška vojska in LTTE ali Tamilski tigri, dokler leta 2009 niso dokončno slavile vladne sile. Na otoku zdaj vlada mir prvič v vsej generaciji, in čeprav so mnoge fizične, politične in duševne rane še sveže, večina Šrilančanov zdaj spet z zmernim optimizmom zre v prihodnost.

Preberi več ...

KAM

Vsak obisk Šrilanke se začne na mednarodnem letališču zunaj glavnega mesta Colombo , ki je tudi daleč največje mesto na otoku – rastoča metropola, katere četrti zrcalijo kulturno pestrost in bogato zgodovino otoka. Veliko obiskovalcev se poda naravnost proti plažam na zahodni obali, polnim hotelskih kompleksov, ki so glavni motor otoške turistične industrije. Tam ležijo klasični turistični kraji Negombo in Beruwala, bolj prefinjena Bentota in bolj sproščena Hikkaduwa. Severno od Colomba, na polotoku Kalpitiya, pa je manj obiskano podeželje; tam je mogoče obiskati tudi narodni park Wilpattu, ki ga naseljujejo leopardi, sloni in lenivci.
Še naprej od Hikkaduwe je južna obala občutno manj obljudena. Izhodišče za to regijo je čudovito staro nizozemsko mesto Galle, ki je najlepše kolonialno mesto na Šrilanki. Naprej od Gallea se nizajo čudovite plaže, vključno z rastočo vasjo Unawatuna ter mirnejšimi obalami Weligame, Mirisse in Tangalle, pa tudi živahno glavno mesto province Matara, v katerem je mogoče še naprej občudovati nizozemske vplive. Proti vzhodu leži Tissamaharama, ki je prikladno izhodišče za obisk narodnih parkov Yala in Bundala ter za osupljivo tempeljsko meso Kataragama.

KDAJ

Šrilanško podnebje je zelo kompleksno za tako majhno področje, saj nanj vplivata dva monsuna – to pa tudi pomeni, da je večino leta vsaj nekje na otoku lepo vreme. Navajamo osnovne vzorce vremena, opozarjamo pa, da se ti med leti spreminjajo, tudi zaradi vpliva globalnega ogrevanja na že tako zelo zapletene vremenske vplive.

Načelno velja, da najpomembnejši jugozahodni monsun (yala) prinaša dež na zahodno in jugozahodno obalo ter v tamkajšnje hribe od aprila ali maja do septembra (najbolj vlažno obdobje je od aprila do junija). Manj problematičen je severovzhodni monsun (maha), ki zajame vzhodno obalo od novembra do marca (najbolj vlažno obdobje je od novembra do decembra); pomembno je tudi medmonsunsko obdobje negotovega vremena, ki napoveduje prihod monsuna maha oktobra in novembra ter lahko kjerkoli na otoku povzroči močno deževje in nevihte. To pomeni, da je najboljši čas za obisk zahodne in južne obale ter hribovitih predelov od decembra do marca, na vzhodni obali pa je najlepše vremen od aprila ali maja do septembra.

POMEMBNI PODATKI

  1. Zanimiva dejstva
  2. Kako priti do tja
  3. Kako potovati naokrog
  4. Namestitev
  5. Hrana in pijača

1. Zanimiva dejstva

  • Šrilanka je otok, ki leži nekaj stopinj severno od ekvatorja. Velika je za približno tri Slovenije.
  • Šrilanka je razglasila neodvisnost od Britanije leta 1948, svoje kolonialno ime, Cejlon, pa je odpravila leta 1972. Po politični ureditvi je od razglasitve neodvisnosti demokracija, leta 1960 pa so njeni državljani izvolili prvo žensko premierko na svetu.
  • 21 milijonov prebivalcev sestavlja mozaik etničnih in verskih skupin; največ (73 odstotkov) je budističnih Singalcev in hindujskih Tamilcev (17 odstotkov), veliko je tudi kristjanov in muslimanov. Uradni jeziki so singalski, tamilski in angleški.
  • Povprečna življenjska doba Šrilančanov je 75 let, stopnja pismenosti pa je 91 odstotkov. V zadnjih letih so dosegli tudi nekaj manj zavidljivih zdravstvenih rekordov, denimo največji delež samomorov na svetu in največji delež smrtnih primerov zaradi kačjih ugrizov na svetu.
  • Najpomembnejši izvozni izdelki so tekstil in čaj. Pomembni so tudi guma, kokosovi orehi in dragi kamni. Ključni dohodek za gospodarstvo je turizem, pomembni pa so tudi prispevki stotisočev Šrilančanov, ki delajo v tujini, predvsem v Perzijskem zalivu.

2. Kako priti do tja

Zaenkrat je edina vstopna točka na Šrilanki mednarodno letališče v Katunayakeu severno od Colomba. Nove možnosti se obetajo ob odprtju drugega mednarodnega letališča v mestu Hambantota na jugu (napovedan za leto 2012), in če se bodo razrešili spori glede trajektov med Colombom in Indijo.

Poleti so dokaj redni vse leto – na splošno velja, da so vozovnice ugodnejše ob zgodnji rezervaciji. Ponujajo tudi paketne ponudbe – tudi če ne izkoristite ponujene namestitve ali jo koristite le nekaj dni, so paketi ugodni zaradi nizke cene poletov.

3. Kako potovati naokrog

Čeprav je Šrilanka dokaj majhna, je potovanje po otoku lahko zelo zamudno in naporno. Po ozkih cestah, polnih pešcev, kolesarjev in tuktujev se avtobusi le stežka prebijajo, potovanje z vlakom pa je pogosto še počasnejše. Tudi z lastnim vozilom se ne boste premikali bistveno hitreje. Pot iz Colomba v Kandy (dolga dobrih 100 km), recimo, traja z avtobusom ali vlakom okoli tri ure, pot čez otok od Colomba do zaliva Arugam (dolga 320 km) pa z javnim prevozom vsaj deset ur.

Najbolj običajen način potovanje je z avtobusi. Linije dosežejo tudi najbolj oddaljene kotičke otoka, čeprav je ta način potovanja precej neudoben. Vlaki ponujajo bolj zanimiv, čeprav večinoma počasnejši način potovanja in vas bodo pripeljali v večino delov dežele – prej ali slej, večinoma slej. Če se nočete zanašati na javni transport, lahko najamete avto z voznikom, kar je dokaj ugoden in zelo prikladen način za ogled otoka, pa tudi precej udoben. Če se vam mudi, se lahko odločite tudi za zračne taksije šrilanške letalske družbe, ki ponujajo hitre (a zato drage) povezave med Colombom in drugimi deli otoka.

4. Namestitev

Šrilanka ponuja pestro izbiro namestitev v vseh cenovnih razredih, od osnovnih kolib na plažah do elegantnih kolonialnih domov in hotelskih kompleksov s petimi zvezdicami – luksuzni hoteli in vile so tako prestižne, da so za marsikoga najlepše doživetje na otoku, če si le lahko to privoščite.

Popotniki, ki ne bi radi veliko zapravili, večinoma spijo v penzionih, to so družinsko vodena prenočišča v hiši lastnikov ali tik ob njej. Nekatere so zelo prijetne, z dobro hrano in prijaznimi gostitelji. Sobe večinoma stanejo od 15 do 25 evrov, najdete pa lahko tudi cenejše namestitve, še posebno na obali.
Hoteli so vseh oblik, velikosti in cenovnih rangov, od betonskih kock do razkošnih objektov, ki so že prerasli v turistične znamenitosti.

5. Hrana in pijača

Šrilanka se ponaša z neverjetno kulinarično zapuščino, ki izvira iz zlitja lokalnih živil z recepti in začimbami, ki so jih na otok skozi stoletja prinesli Indijci, Arabci, Malajci, Portugalci, Nizozemci in Angleži.

Najbolj običajna hrana je riž s curryjem; najboljši je lahko prava pojedina v malem, ki z mnogimi nasprotujočimi si okusi – po kokosovem mleku, čilijih, listih curryja, cimetu, česnu in »maldivski ribi« (na soncu sušeni tuni močnega okusa) – dokazujejo, da je prav Šrilanka dom neštetih začimb. Odkrivate in uživate lahko tudi v mnogih drugih izvirnih specialitetah in v obilni morski hrani.
Šrilanška kuhinja je lahko zelo ostra, včasih podobna tajski in veliko bolj pekoča kot večina indijskih jedi. Tisti med kuharji, ki ne blestijo posebno, nadoknadijo pomanjkanje kuharskih veščin z obilno rabo mletega čilija, nato pa se norčujejo iz turistov, češ, da se zmrdujejo takoj, ko samo zavohajo ostro hrano. Pogosto vas bodo vprašali, kako pekočo hrano želite: »srednje pekoča« navadno pomeni, da hrana ne bo medlega okusa, da pa tudi ne boste potrebovali ravno gasilnega aparata.

Nazaj na vrh