SEJŠELI

zemljevid sejseliKo odhajate na Sejšele, si na letalu zagotovite sedež ob oknu. Že iz zraka je namreč jasno, zakaj tej ogrlici 115 otokov ob vzhodni afriški obali pravijo raj Indijskega oceana. Čudoviti pasovi belega peska se srečujejo z morjem topazne barve na eni strani ter z zelenimi hribi in zglajenimi balvani na drugi. In tako rekoč nikjer nobenega človeka.

Arhipelag, ki leži le nekaj stopinj južno od ekvatorja, je legendaren zaradi svoje lepote tako na kopnem kot tudi pod morsko gladino. Vedno je buril domišljijo, najsi bo stoletja nazaj, ko so prav iz sejšelskih otokov Praslin po morju do drugih obal pluli skrivnostni sadeži, danes znani kot morski ali dvojni kokos, vse do 18. stoletja pa zaviti v mitologijo, češ, da gre zaradi zanimive, na ženske obline spominjajočo obliko morda celo za tisti plod, ki naj bi ga v usodnem trenutku zaužil Adam v raju, ali pa še dandanes, v geoloških krogih, zaradi neverjetne starosti – 41 sejšelskih otokov namreč predstavlja najstarejše midoceanske granitne otoke na vsem planetu. Morda je res prav to izvirni raj, so se spraševali pomorščaki, ko so v 18. stoletju prvič stopili na njegove obale, in zna biti, da se boste to spraševali tudi vi, ko boste po skoraj dnevu letenja – samo vožnja iz Dubaja traja 13 ur – končno pristali. 

sejseliKot je pokrajina stara, tako je narod zelo mlad. Arabci so se na svojih trgovskih vožnjah na otokih ustavljali, vendar jih nikoli niso poselili, tako da so bili prvi prebivalci Sejšelov šele Francozi v 18. stoletju. Čez nekaj desetletij je otočje prešlo pod britansko krono in ostalo kolonija do leta 1976, ko se je osamosvojilo pod okriljem Commonwealtha in se najprej odločilo za socializem, leta 1993 pa za republiko in demokratične volitve – čeprav jih dejansko še vedno vodi struja France-Alberta Reneja, ki jih je v sedemdesetih letih popeljal v samostojnost.
Ob tako sanjskem okolju je razumljivo, da na Sejšelih mnogi zaužijejo medene prve dni in tedne svojega zakona. Toda res bi bilo škoda, če bi prišli tako daleč samo zato, da odprete steklenico penine in nazdravite ljubljenemu na eni od brezštevilnih plaž. Ko se boste naveličali poležavanja in čofotanja, si oglejte velikanske želve v njihovem naravnem okolju ali pa se podajte po vznemirljivih poteh skozi pragozd in prisluhnite pticam na kakšnem od organiziranih ornitoloških opazovanj. Ali pa se potopite pod površje turkizne vode in se razglejte med koralnimi grebeni. Če vas je vendarle preveč začarala plaža, da bi še kadarkoli stopili z nje, pa vsaj zakrižarite med otoki, da se je boste res lahko naužili v vseh različicah in ob vsakršnem ozadju.

Preberi več ...

KAM

Večina od približno 80.000 prebivalcev (torej manj kot, recimo, Maribor), ki so potomci Afričanov, Evropejcev, Kitajcev in Indijcev, živi na tako imenovanih notranjih otokih, kjer so tudi letovišča – to so skupine otokov Mahé, Praslin, La Digue, Silhouette ter notranja koralna otoka Denis in Ptičji otok – zunanji Sejšeli pa so koralni in večinoma nenaseljeni; obiskovalci so redki, ogled pa je večinoma možen le z zasebnih jaht in med mimoletom na majhnih lokalnih letalih.

Ker je edino mednarodno letališče blizu prestolnice Victorie na otoku Mahé, se boste na tem otoku morali ustaviti. Čas lahko izkoristite za ogled tega, daleč največjega in najbolj razvitega otoka Sejšelov, ki je arhetip idiličnega otoka. Že tukaj vas čakajo kot porcelan sijoče, bele plaže, pa tudi, kot se za sproščene počitnice spodobi, ne preveč naporni izzivi, recimo hribovski vzpon na Morne Seychellois in vrh Kopolia, kjer v neverjetno bogatem zelenju rastejo tudi endemična in kot vrsta izjemno stara meduzasta drevesa, mesojede rastline in orhideje, ali podvodni obisk orjaških kitovcev. Vendarle pa tu živi 90 odstotkov vseh prebivalcev Sejšelov, in čeprav je nedotaknjena narava le 20 minut vožnje stran od bolj razvite severovzhodne obale, naj se obisk Sejšelov nikar ne konča tu.

KDAJ

Na Sejšelih je vse leto precej vroče in vlažno, čeprav ne ekstremno; povprečna letna temperatura zraka je 29 stopinj Celzija, morje pa je redko hladnejše od 27 stopinj. Vročino omilijo morske sape, ki pihajo predvsem ob obalah.

Vročo sezono prinese severozahodni monsun, ki piha od novembra do marca in prinese tudi dež, največ januarja in februarja, ko je morje nekoliko bolj osvežilno, narava pa še dodatno oživi v novih odtenkih in barvah. Najbolj vroče je marca in aprila, ko temperatura ne pade pod 31 stopinj Celzija. Največ turistov je od decembra do marca, ko izrazito poletno tropsko vreme sovpada z zahodnimi prazniki in zimo na severni polobli.
Hladneje postane, ko zapiha jugovzhodni monsun, to je od maja do septembra; vetrovi so takrat močnejši. Najhladneje je julija in avgusta, okoli 24 stopinj. Aprila in oktobra je vreme najmanj predvidljivo, saj se takrat sezoni menjata.

POMEMBNI PODATKI

  1. Zanimiva dejstva
  2. Kako priti do tja
  3. Kako potovati naokrog
  4. Namestitev
  5. Hrana in pijača

1. Zanimiva dejstva

  • Pirati so Sejšele izkoriščali kot prikladna skrivališča. Legenda pravi, da je prav tam zloglasni pirat Olivier Le Vasseur ali Jastreb skril svoj 100.000 evrov vreden zaklad, ki ga še vedno niso odkrili. Še en skriti gusarski zaklad je menda skrit na otoku Moyenne, v nacionalnem parku St. Anne Marine, tam pa naj bi domoval tudi duh, ki varuje zaklad in straši obiskovalce.
  • Skoraj polovica kopnega je zaščitena v obliki nacionalnih parkov in rezervatov. Vlada poudarjeno skrbi za zaščito okolja, zato Sejšeli veljajo za eno od najnaprednejših območij ekoturizma.
  • Na Okroglem otoku je bila nekoč kolonija ljudi, ki so zboleli za gobavostjo. Zdaj si obiskovalci lahko ogledajo kamniti zapor, v katerem so bivali.
  • Na Mahéu rastejo tudi endemična drevesa, znana kot meduzasta drevesa, ki menda izvirajo še iz časov Gondwane, protoceline, iz katere je pred 320 milijoni let nastala supercelina Pangea. Ime jim je konec 19. stoletja dal britanski botanik John Baker, saj so se mu cvetovi zdeli podobni glavi mitološke Meduze, slučajno pa na meduze spominjajo tudi plodovi. Za rastlino so menili, da je izumrla, vendar so v sedemdesetih letih našli še nekaj primerkov, iz katerih so v botaničnih vrtovih vzgojili mlade rastline. Zdi se, da se rastline ne morejo razmnoževati na naravnih rastiščih, saj tam ni mladih rastlin, ker očitno v geološki sodobnosti tam ni dovolj vlage.
  • Morski kokosi se po ljudskem prepričanju oplajajo samo v nevihtnih nočeh, kdor je temu priča, pa ga čaka prekletstvo. So simbol Sejšelov in jih uporabljajo tudi za označevanje stranišč (cvetove za moško stranišče, plodove za žensko). Kot vstopni žig so ti simboli motili turiste, zato so jih pred nekaj leti zamenjali.
  • Sejšeli so po deležu na prebivalca najbolj zadolžena država na svetu. To očitno ne moti prebivalcev, ki živijo preprosto, mirno in duhovno bogato življenje v sožitju z naravo.

2. Kako priti do tja

Edino mednarodno letališče na Sejšelih je na otoku Mahé, v bližini Victorie. Iz Evrope pogosto letijo tja čarterji iz Frankfurta in Amsterdama, redni leti pa so iz Arabskega polotoka, Addis Abebe, Nairobija, Johannesburga in Mauritiusa.
Če ne boste vnaprej rezervirali namestitve, bodo to verjetno od vas zahtevali takoj na letališču. Načelno namreč turisti ne smejo zapustiti letališča, če nimajo rezervacije za bivanje.

3. Kako potovati naokrog

Med otoki so majhne razdalje, oblike transporta raznolike, mreža letalskih in ladijskih povezav z Mahéa in na Mahé pa dobre, zato je potovanje po Sejšelih preprosto in nestresno. Med otoki lahko potujete na domačih zračnih linijah in s trajekti, po otokih pa z avtobusi in najetimi vozili.

Domači letalski prevoznik Air Seychelles Domestic redno in večkrat na dan vozi med notranjimi otoki; vožnja od Mahéa do Praslina, recimo, traja 15 minut in stane okoli 80 evrov v eno smer. Prevoznik IDC ponuja čarterske lete do zunanjih otokov, Zil Air pa luksuzne helikopterske polete med notranjimi in zunanjimi otoki. Prevoz po morju je enostaven, reden in učinkovit med otoki Mahé, Praslin in La Digue, med katerimi vozijo trajekti večkrat na dan, tako da se lahko še isti dan tudi vrnete, na vse druge otoke pa vozijo ladje čartersko ali v okviru organiziranih ogledov. Iz Mehéa do Praslina stane vozovnica 40 evrov v eno smer, plovba pa traja 50 minut (kar ni bistveno več kot z letalom, če upoštevate še čas za prijavo na letališču). V visoki sezoni (decembra in januarja ter julija in avgusta) je pametno vozovnice rezervirati vsaj dan pred odhodom, kar lahko za najpogostejše linije od junija 2013 naredite tudi elektronsko.

4. Namestitev

Na Sejšelih niso pretirano veseli impulzivnih popotnikov brez rezervacije namestitve; na letališču jih odpeljejo do turističnega pulta, kjer morajo izbrati in plačati namestitev za ves čas bivanja na otočju, preden jim dovolijo z letališča. Zato si za mejno kontrolo pripravite podatke o imenu rezerviranega hotela, njegovem naslovu in telefonski številki, pa tudi dokaz o potrjeni rezervaciji.
Namestitev je dokaj draga, je pa tudi pod nadzorom ministrstva za turizem, zato mora izpolnjevati zahtevane standarde glede storitev in zmogljivosti; večina ima tudi svoje plaže. Večina otokov ni naseljenih, tako da namestitev ponujajo na manj kot desetih otokih, na nekaterih otokih le v enem hotelu. Cene skokovito narastejo decembra in januarja, julija in avgusta ter za veliko noč, ko je večina hotelov tudi že dolgo vnaprej rezervirana. Kampiranje ni dovoljeno.

5. Hrana in pijača

Ob mislih na sanjsko plažo in nepozabne trenutke potapljanja marsikdo pozabi na sejšelsko kuhinjo, čeprav ji zlahka podelimo pet zvezdic. Raznolikost kultur, ki sobivajo na Sejšelih, je namreč ustvarila eno od najokusnejših kuhinj na svetu. Na žaru pečene ribe ali hobotnice, prelite z omako iz ingverja, čilijev in česna, so prava poslastica, prav tako jedi, pripravljene s kokosovim mlekom in zanimivimi pireji iz lokalnega sadja, recimo iz papaje, za prilogo. Morska hrana prevladuje, navadno je zraven riž. Lokali so večinoma majhni, saj so družinsko vodeni, ponujajo pa zelo dobro hrano in zelo prijazno postrežbo.

Nazaj na vrh...