MALDIVI

zemljevid-maldiviČudovita girlanda Indijskega oceana, biserna ogrlica ekvatorja. Maldivi so sanjska počitniška destinacija za milijone po vsem svetu, sinonim za razkošje, romanco in tropsko idilo, paradiž za potapljaške navdušence in razvajanja željne turiste. Kot v sobi z zrcali se podoba raja ponavlja znova in znova, v več kot tisoč različicah – na otokih, otočkih in atolih, raztresenih po toplem Indijskem oceanu.

maldiviMaldive si vsak predstavlja kot idiličen, miren tropski raj, kar vsaj za turiste tudi so. Več kot 1.800 robinzonskih koralnih otokov, ki jih oblivajo veliki, topli, turkizno modri zalivi, in brezkončno azurno morje – to je dežela, katere 99 odstotkov je voda in le 1 odstotek kopno. Toda tudi v paradižu lahko pod površjem vrejo težave. Ker je kar 80 odstotkov teritorija manj kot meter nad morsko gladino, globalno segrevanje močno ogroža obstoj otočja. Od leta 2008, ko je na prvih demokratičnih volitvah zmagal mladi reformist Mohamed Nasheed, se Maldivi močno trudijo postati ena od najbolj do okolja prijaznih držav na svetu, leta 2009 pa so tudi objavili načrt, da bi postali prva država na svetu brez ogljičnega odtisa.
Največ ljudi pritegnejo podvodni koralni vrtovi in njihovi pisani prebivalci. Ta bogata zbirka rib vseh barv, ki živijo med živimi koralnimi grebeni, je pravi potapljaški raj. Raj pa čaka turiste tudi na kopnem: kdor sledi svojim sanjarijam in pripotuje do sem, ga namreč čaka vrhunska kakovost storitev. Od oktobra 1972, ko je maldivsko otočje odprlo svoja vrata tujim turistom, je otoke obiskalo že več kot 10 milijonov turistov, dva milijona jih prihaja redno.

Toda obiskovalcev je bilo že pred hoteli dovolj. Okoli leta 500 pred našim štetjem so otočje naselili budisti in hindujci iz Indije, kasneje so prišli Arabci in prinesli islam. Portugalci, ki so otočje bolj in manj uspešno obvladovali v 16. stoletju, s poskusi ponovnega pokristjanjevanja niso uspeli, Britanci, ki so kot protektorat prevzeli Maldive v 20. stoletju, pa se za to niti niso več trudili. Otočje je samostojno od leta 1965, od leta 2008 pa imajo demokratične volitve.

Zdaj je dežela izrazito islamska, in čeprav večina domačega prebivalstva živi v izoliranih, zelo zasebnih skupnostih in ne prihaja v stik s turisti – razen tistih, ki delajo v letoviščih in prestolnici Malé – morate kot obiskovalci upoštevati njihov tradicionalno islamski odnos do pretirane razgaljenosti. Golota in preveč izzivalna oblačila na javnih mestih niso zaželena, bikiniji in druge preskromne kopalke so celo prepovedane v Maléu in na vseh naseljenih otokih, dovoljene pa so na otokih z letovišči. Domačini izzivalno oblačenje razumejo kot žalitev, oblasti pa ga tudi kaznujejo.

Preberi več ...

KAM

Otoček Malé je prestolnica republike in med najmanjšimi prestolnicami na svetu. Je središče politike in trgovine, prava podoba sodobnih Maldivov, hkrati pa izrazito nasprotje idilični sliki umirjenosti skoraj vseh drugih maldivskih otokov. Življenje je v Maléu precej živahno: stolpnice, mošeje, ceste, parki in hrup motorjev vsenaokrog. Čeprav Malé ne more ponuditi sanjskih doživetij na plaži, saj je obdan z zaščitnimi zidovi, pa prav tako kot vse druge prestolnice sveta obeta obilje drugačnih, a nič manj obetavnih trenutkov.

Čeprav je potapljanje že v bližini Maléa za splošne standarde zelo zanimivo, se vidljivost in verjetnost, da naletite na velike pelagične ribe, močno povečata, če se odpravite na zunanje atole, kjer zlahka srečate morske pse, mante in množice eksotičnih rib ter uživate v dih jemajočih koralnih formacijah. Nekatere tamkajšnje točke veljajo med potapljači za najboljše na svetu, dve pa sta redno na seznamu desetih svetovnih potapljaških biserov, to sta Fotteyo Kandu in Kudarah Thila. Če ste raje nad vodo, so Maldivi idealni tudi za deskanje; šport se tam šele uveljavlja, zato na valovih še ni gneče. Najboljši pogoji so na atolu Severni Malé in na Zunanjem atolu, kjer so valovi visoki tudi več kot sto metrov, ter na atolu Južni Malé.

KDAJ

Maldivi imajo tropsko podnebje, povprečna temperatura je 30 stopinj Celzija, tako da se zdi, kot da poletje traja vse leto. Nikoli ni posebno mrzlo, redko hladneje od 25 stopinj, na splošno pa so dnevi sončni in vroči, noči pa hladne, prav tako, kot bi si za počitnice želeli.

Menjata se dve sezoni: suha, na katero vpliva severovzhodni monsun, in vlažna, ki jo prinese jugozahodni monsun. Suha sezona traja od decembra do marca. Večino dni v tem času je sončno, temperature visoke, lahko pa tudi dežuje. Vročina je najhujša od februarja do aprila. Večina turistov pride v suhi sezoni, še posebno za božič, novo leto in druge praznike, zato takrat tudi cene močno narastejo.

POMEMBNI PODATKI

  1. Zanimiva dejstva
  2. Kako priti do tja
  3. Kako potovati naokrog
  4. Namestitev
  5. Hrana in pijača

1. Zanimiva dejstva

  • Ozemlje Maldivov meri 145.000 kvadratnih kilometrov, od teh je le 480 kvadratnih kilometrov nad vodo. V povprečju je to država z najnižjo nadmorsko višino na svetu; na otoku Villingili je kraj, ki je kar 2,3 metra pod ravnjo morske gladine.
  • Prebivalci Maldivov so sunitski muslimani, vse druge oblike organizirane religije so prepovedane.
  • Sodobno zgodovino otočja je močno zaznamoval Maumoon Gayoom, ki mu je predsedoval od leta 1978 do leta 2008, ko je končno dovolil svobodne demokratične volitve. Prvi demokratični predsednik Mohamed Nasheed je sprožil reforme za izboljšanje šolstva, zdravstva, socialne varnosti in okoljske skrbi, ki jih nadaljuje tudi sedanji predsednik Mohammed Waheed Hassan.
  • Maldivi so izobraževalni sistem posneli po britanskem in se ponašajo z izjemno, kar 98-odstotno funkcionalno pismenostjo.
  • Otočje velja za eno od najvarnejših potovalnih destinacij na svetu, še posebno v letoviščih, ki so skoraj povsem izolirana od domačinov.
  • Izraz atol (izvirno atholhu), ki pomeni koralni otok, ki kot prstan objema zaliv, izhaja iz uradnega jezika na Maldivih, to je divehi.
  • Kot v drugih muslimanskih državah tudi na Maldivih vikend traja v petek in soboto, nedelja pa je delovni dan.

2. Kako priti do tja

Tako rekoč vsi obiskovalci prispejo na otočje preko mednarodnega letališča Malé, ki leži na otoku Holhulé zraven prestolnice. Tam pristajajo letala s Kitajske, iz Indije, Šrilanke, Dubaja, z večjih južnoazijskih letališč in čedalje pogosteje tudi čarterji iz Evrope. Iz Londona letijo tja letala trikrat na teden, iz Milana pa večkrat na teden na drugo mednarodno maldivsko letališče Gan, ki je na južnem atolu Addu.

Potniških ladij do Maldivov ni, izogibajo pa se jih tudi zasebne jahte, saj je navigacija mimo koralnih grebenov nevarna, dovoljenja pa so draga.

Vozovnice so dražje v suhi sezoni, to je od decembra do marca, sploh za božič, novo leto in veliko noč, cenejše pa so v vlažni sezoni.

3. Kako potovati naokrog

Med otoki lahko potujete z ladjami, zračnimi taksiji in zasebnimi jahtami. Plovila so tako pogoste kot kje drugje po svetu avtomobili, letala, opremljena za pristajanje na vodi, in jahte pa so rezervirane za turiste. Če boste na mednarodno letališče prispeli zvečer ali ponoči, boste morali prespati v letališkem hotelu, saj ladje in zračni taksiji načelno ne vozijo ponoči. Najamete lahko zasebni prevoz do letovišča, vendar boste zanj odšteli od 400 do 600 evrov.

4. Namestitev

Razen v prestolnici na otočju ni hotelov, ampak samo letovišča. Večina zaseda cele otoke (ki so veliki od 600 kvadratnih metrov do 22 kvadratnih kilometrov), zato je del plaže, ki si ga lahko prisvoji vsak turist, verjetno med največjimi na svetu. Na veliko plažah obutev ni dovoljena, kar se vam bo takoj, ko boste stopili na mehek pesek, zazdela odlična ideja.

Čeprav je letovišč le 73, boste zagotovo našli takega, ki vam ustreza. Cenovni razredi in tematska raznolikost letovišč je res presenetljiva. Mnogi želijo bivati v tolikokrat videnih bungalovih, postavljenih na kolih v morju sredi lepih zalivov, toda kakor lepo se videti, vendarle niso vrhunec ponudbe. Večinoma so tesno skupaj in zato ne tako zasebni, kot bi pričakovali, stojijo v zelo plitvih zalivih, v katerih se ob oseki skoraj ne da plavati, preostala ponudba letovišča pa precej daleč. Morda so boljša izbira bungalovi z zasebnimi plažami, ki so najbolj priljubljeni tudi med tistimi, ki Maldive redno obiskujejo.
Letovišča za potapljače so naravnana predvsem na goste, ki nameravajo večino svojega časa preživeti pod vodo. Ponudba na kopnem je večinoma omejena, toda lokalni greben je ponavadi odličen. Ta letovišča večinoma zasedajo bolj oddaljene dele arhipelaga. Največja so letovišča, ustvarjena za družine, ki ponujajo tudi poln nabor storitev (več restavracij, prostore za dnevno varstvo otrok ...), niso pa najbolj razkošna in tudi ne ponujajo toliko zasebnosti. Večina jih je na atolu Kaafu in so lahko dostopna iz Maléa, stanejo pa od 80 do 250 evrov na osebo. Najbolj razkošna letovišča so namenjena mladoporočencem in najzahtevnejšim obiskovalcem. Tam vas čakajo dizajnersko pohištvo, gurmanska hrana in plazemska televizija, tudi v vilah, postavljenih nad morjem, ki so dostopne samo s čolni. Za te boste odšteli tudi do 600 evrov na noč.

5. Hrana in pijača

Na maldivsko kuhinjo so močno vplivale bližnje države, predvsem Indija in Šrilanka. Prebivalci so ljubitelji curryja, ki se na Maldivih imenuje rahi, zraven pa postrežejo roshi, tanek kruh prav tako indijskega porekla. Toda pod tujimi vplivi in okusi se skriva značilen maldivski priokus – drugačna sladkost, milejša začinjenost in splošen izrazito tropski nadih.
Ker je dežela tako povsem ovita in prepletena z morjem, so razumljivo ribe najpomembnejši element kulinarike. Lahko so v curryjih, pripravljene na pari ali ocvrte, vedno pa slastne in nasitne. Pomemben dodatek je kokos, element maldivske tradicionalne kuhinje, ki jedem da mlečen okus. In seveda, kot v drugih azijskih kuhinjah, riž – skupaj s prilogami, narejenimi iz limete, čilijev in čebule – zaokroži obrok.

Nazaj na vrh ...