ZDA 

zemljevid-usaOpevane kot svetilnik svobode, grajane zaradi poskusov globalne dominacije ... Združene države Amerike imajo mnogo obrazov in vsak ima o njih svoje mnenje. Podobe dežele, ki se je poimenovala kar po kontinentu, na katerem leži, so zasidrane v mislih vsakega popotnika: neskončne avtoceste, ki sekajo prazne puščave, gozdovi nebotičnikov, ki se vzpenjajo nad urbano džunglo, brezmejne plaže, posejane z jadralnimi deskami in oboževalci sonca, visoki gorski vrhovi in zelene doline, veličastni prikazi inženirskih vrhuncev od brooklynskega mosta do Hooverjevega jeza. Emblemi dežele so tako poznani, da so hkrati tudi del svetovne kulture: kip svobode, Veliki kanjon, stavba Empire State, US Capitol, znak za Hollywood ... Seznama še zdaleč ni konec.

Upov in sanj polni popotniki prihajajo v Ameriko že več kot petsto let. Prvim evropskim raziskovalcem so sledili milijoni priseljencev, ki so hoteli uiti ozkosrčni družbi starega sveta. Tam so se kot svobodni prebivalci pridružili Indijancem – pravim pionirjem dežele – in sužnjem, ki so jih z ladjami pripeljali iz Afrike in s Karibov. Skupaj so ustvarili narod, ki ni ponudil le nekaj resnično novega, ampak se je ponovno rojeval z vsakim svežim izzivom in navdihoval vse druge narode.

Zaradi kombinacije popolne neposrednosti, kapitalizma po načelu laissez-faire in goreče religioznosti ZDA marsikoga spravijo ob pamet, včasih celo lastne prebivalce. Bolj presenetljivo je morda, kako lahko ta, najprej kar strašljiva dežela, sčasoma postane mikavna – živahna mešanica ljudi, osupljiva pokrajina, silhueta mest, pa tudi njena glasbena, filmska in kulinarična dediščina na koncu očarajo skoraj vsakega obiskovalca.

zdaŽe zaradi velikosti države je nemogoče podati kakršnekoli splošne izjave o tipični ameriški izkušnji, prav tako kot raznolikost njenih prebivalcev preprečuje, da bi kakorkoli opredelili tipičnega Američana. Veliko stereotipov je resničnih – to je dežela, v katere najdete resnične kavboje, gangsterje in druge holivudske statiste, toda daleč od tega, da bi jih bilo tako veliko, kot si morda predstavljate. Vendarle pa je nekaj skupnih točk med prebivalci. Zagnanost in strast sta generalni življenjski sili, ki usmerjata politiko in kulturo. Taka naravnanost ima korenine v verski dediščini dežele (tukaj so izpopolnili sodobni evangelizem), vpliva pa na vse, tako na trmasto vsiljevanje lastnega mnenja tudi o najbolj banalnih zadevah kot na javno izkazovanje svojega odnosa do boga, vlade, orožja in drugih žgočih tem. V ameriškem življenju ni skupaj stisnjenih molčečih ust – to so pustili za seboj pred nekaj stoletji, ko so odpotovali na zahod.

Čeprav so ZDA med najstarejšimi živečimi demokracijami na svetu in so njihove evropske korenine stare več kot petsto let, živo otipljiv občutek, da so zgodovinski novinci, ustvarja nenavadno vrsto optimizma, češ, da je vse mogoče in lahko srečna zvezda zasije nad komerkoli. Zgodovina dežele – od zlate mrzlice do vesoljske tekme – je rezultat tega prepričanja, ki se kaže še danes, pa naj se Američani lotijo zidanja nebotičnikov, spreminjanja svoje pokrajine z masivnimi jezi in avtocestami ali iger na srečo v Las Vegasu (ali pa na borzi). Američani se selijo pogosteje kot predstavniki katerekoli druge družbe, ko se vzpenjajo po ekonomski in socialni lestvici, čeprav lahko to tavanje pusti tudi globok občutek nezadovoljstva, ko v gonji za naslednjo dobro priložnostjo pričakovanja ostajajo neizpolnjena in prijatelji daleč stran.

Večina tujih turistov največ časa preživi v največjih mestih ZDA, ko želi vpiti hektično energijo Čikaga in New Yorka, politično vročico mesta Washington ali spokojnost zaliva v San Franciscu. Ker je narod tako pisan, lahko vsak tujec najde nekoga, ki govori njegov materni jezik, vendar je verjetno veliko bolje, če pustite to željo po domači varnosti za seboj in se potopite v doživetje prave Amerike, pa naj bo to prepevanje gospela v cerkvi Pentecostal ali obisk tekme v baseballu na nabito polnem stadionu.

Dežela pa vsekakor ponuja še veliko več kot zgolj vsoto svojih urbanih pokrajin. Čeprav je preživljanje časa v mestih lahko zabavno, je le redko tako izpolnjujoče kot potovanje v srce celine in med njena slikovita naravna čudesa. Ob vsem svojem ponosu in divjanju so ZDA lahko dežela tihih malenkosti, slik, kot so snežinke, ki padajo na podeželsko cesto v Vermontu, ribiči, ki vlečejo mreže po zalivu Chesapeake, aligatorji, ki drsijo skozi močvirne vode. Prav lahko bi načrtovali potovanje, ki bi vas popeljalo mimo urbanega kaosa, naravnost med odmaknjene zaselke, v tiho divjino, strašljiva mesta duhov in po pozabljenih stranskih poteh, ki so prav toliko ameriški kot svetovno znane ikone in spomeniki. Če odmislimo komaj doumljivo velikost dežele, je ravno odločitev o tem, katero različico ZDA bi radi videli, morda najtežja.

Vseeno pa boste največ odnesli od tistih potovanj, ki zajamejo več kot le en del Amerike. Razen če ste izbrali zgolj zgoščena mesta, recimo New York, boste potrebovali avto – to je ključen element bivanja v ZDA. Ni pa vam treba prečkati celotnega kontinenta od obale do obale, da bi začutili njegovo neverjetno raznolikost; za oglede cele dežele je potrebno veliko časa in več, kot ga boste porabili z vožnjo, manj ga boste imeli za užitke malih mest in navduševanje nad čudnostmi na stranpoteh, čeprav vam bodo prav te najbolj ostale v spominu. Ne glede na potovalni načrt in ne glede na del celine, ki jo boste prepotovali, povsod boste zelo hitro ugotovili, da je le malo krajev na svetu, kjer bi se tujci lahko počutili tako toplo dobrodošle kot tukaj.

Preberi več...

KAM

Veliko prebivalcev ameriške vzhodne in zahodne obale je prepričanih, da so obiska vredni le kraji na teh urbaniziranih oboceanskih pasovih, ob vsem drugem pa le zamahnejo z roko, češ, to je tisto, preko katerega je treba leteti do česarkoli zanimivega. Če vaš potovalni načrt res zajema samo največja mesta ob obalah kontinenta, se boste zagotovo imeli lepo, toda zamudili boste večino tistega, kar to dežela dela edinstveno in živo.
Najbolj očiten start potovanja je New York – mednarodni kolos kulture in financ s pisano zgodovino in številnimi nebotičniki, ki se upravičeno ponaša s statusom enega od najpomembnejših ameriških mest. Tam lahko preživite tedne in raziskujete mesto. Le z malo več truda pa lahko odkrijete tudi širšo srednjeatlantsko regijo dlje proti severu, kjer so severni del države New Yorka, New Jersey in Pennsylvania, kjer mesta, kot sta Philadelphia in Pittsburgh, mejijo na neverjetno mikavno in lepo pokrajino, olepšano s pastoralnimi zaselki dežele amišev, divjino gorovja Adirondack, ikoničnimi Niagarskimi slapovi in za počitnice prikladnimi kraji, kot je Catskills.

KDAJ

Podnebje v ZDA zaznamujejo velika nihanja, ne le med regijami in med sezonami, ampak tudi od dneva do dneva in celo od ure do ure. Če pustimo ob strani oddaljene Aljasko in Havaje, se vremenski vzorci nad celinskimi ZDA dramatično menjajo, predvsem zaradi zahodnih vetrov s Pacifika, ki prepihajo ves kontinent. Na splošno velja, da se temperature dvigajo proti jugu in padajo z naraščanjem nadmorske višine, podnebje na obalah pa je kot celota bolj milo kot v notranjosti.

Na severovzhodu, od Mainea do mesta Washington, je načelno malo padavin, temperature pa se gibljejo od zoprnega mraza pozimi do neudobne vročine in vlage poleti. Proti jugu so poletja bolj vroča in daljša. Na Floridi poleti ni prehudo vroče, saj jo na vzhodu in zahodu obliva morje, ki hladi zrak, je pa precej vlažno; pozimi je tam dovolj toplo in sončno, da pritegne veliko turistov.

POMEMBNI PODATKI

  1. Kako priti do tja
  2. Kako potovati naokrog
  3. Namestitev
  4. Hrana in pijača

1. Kako priti do tja

Vsak, ki namerava potovati v ZDA, se mora najprej odločiti, kateri del bi rad raziskal; dežela je namreč tako velika, da je zelo pomembno, na katerem letališču pristanete. Ko se boste odločili, ali vas mikajo močvirja Floride, zamrznjena tundra Aljaske, poletna vročina juga ali čudesa Skalnatega gorovja in jugozahoda, lahko izberete najbližje letališče.

Na splošno so letalske vozovnice najdražje od julija do septembra ter okoli velike noči in božiča. Cene padejo od aprila do junija in oktobra, še nižje pa so v nizki sezoni, to je od novembra do marca (razen okoli velike noči, božiča in novega leta). Cene so bolj odvisne od tega, kdaj Američani potujejo čez ocean kot od povpraševanja tujih turistov. Cene ob koncu tedna so ponavadi precej višje kot med tednom.

2. Kako potovati naokrog

Razdalje v ZDA so tako velike, da je zelo pomembno, da vnaprej načrtujete, kako boste prišli od enega kraja do drugega. Amtrak zagotavlja osnovno, ampak slikovito železniško mrežo, ponavadi so tudi avtobusne linije med pomembnejšimi mesti dobre. Celo na podeželju lahko ob vnaprejšnjem načrtovanju brez večjih težav dosežete glavne zanimivosti z lokalnimi avtobusi in čarterji.
Vseeno pa je potovanje med mesti praviloma lažje, če imate avto. Veliko destinacij, ki so vredne obiska in vam bodo dolgo ostale v spominu, so daleč od mest. Tudi če vas avtobus ali vlak pripelje zelo blizu zanimivega nacionalnega parka, na primer, brez avta, s katerim bi se popeljali skozi park, še vedno ne boste mogli res videti in užiti čudovite narave.

3. Namestitev

Stroški namestitve so precejšnji za vsakega popotnika, ki raziskuje ZDA, še posebno v največjih mestih, toda kjerkoli potujete, boste skoraj zagotovo našli tudi soliden motel ali hotel po razumnih cenah. Če ste pripravljeni plačati nekoliko več, pa čudoviti zgodovinski hoteli in koče ponujajo resnično posebna doživetja.
Povprečne cene sob v motelih in hotelih se začnejo pri 50 dolarjih (38 evrih) na podeželju in pri 85 dolarjih (65 evrih) v večjih mestih. Veliko hotelov pripravi še tretjo enojno posteljo za dodatnih 15 ali 20 dolarjev (12 do 15 evrov), tako da si trije lahko stroške razdelite. Za tiste, ki potujejo sami, pa je »soba za enega« ponavadi soba za dva, morda le malo cenejša. Postelja na pogradu v hostlu ponavadi stane od 18 do 29 dolarjev (14 do 22 evrov), toda standardi čistoče in varovanja so lahko zelo nizki, za par ali skupino pa je prihranek v primerjavi s cenami v motelih minimalen. V nekaterih predelih ZDA je lahko poceni in zanimiva alternativa kampiranje, ki stane okoli 10 do 25 dolarjev (8 do 20 evrov) na noč.
Kjerkoli boste prenočevali, boste morali plačati vnaprej vsaj za eno noč, mogoče tudi za več. Večina hotelov zahteva ob prihodu kreditno kartico, nekateri pa še sprejemajo gotovino in potovalne čeke v dolarjih.

4. Hrana in pijača

V ZDA ne jejo le hitre hrane. Vsaka zvezna država ponuja svoje specialitete, regionalne kuhinje pa so raznolike in okusne. Poleg tega ne manjka niti mednarodnih jedi, ne le v velikih mestih, ampak tudi marsikje, kjer jih ne bi pričakovali. V kmetijskih in živinorejskih regijah – predvsem v Nevadi in osrednji Kaliforniji – je veliko baskovskih restavracij, portugalske restavracije, ki segajo še v čase kitolova, se vrstijo ob obali Nove Anglije, v rudarskih mestih v Montani pa boste lahko poskusili valižanske mesne pite po starih receptih.

V velikih mestih si lahko v brezštevilnih restavracijah, 24 ur na dan odprtih bistrojih, barih in na uličnih stojnicah privoščite, karkoli si zaželite in kadarkoli si zaželite. Restavracije, lokali s hitro hrano in bistroji ob vseh avtocestah in na glavni ulici dobesedno vsakega mesta se trudijo prekositi drug drugega z akcijami in posebnimi ponudbami. Kjerkoli boste jedli in karkoli boste jedli, boste zelo verjetno deležni hitre, prijazne in pozorne postrežbe – predvsem zaradi instituta napitnin. Te so namreč večji del prihodkov natakarjev; standardna napitnina je od 15 do 20 odstotkov, karkoli manj je žaljivo.

Nazaj na vrh