BRAZILIJA

zemljevid-brazilijaBrazilci radi rečejo, da ne živijo v državi, ampak na celini. To je opravičljivo pretiravanje. Brazilija je večja kot ZDA, če izvzamemo Aljasko; potovanje od Recife na vzhodu do meje s Perujem na zahodu je daljše kot od Londona do Moskve, razdalja med severno in južno mejo pa je približno enaka razdalji med New Yorkom in Los Angelesom. Brazilija nima gorovij, s katerimi bi se lahko merila s svojimi andskimi sosedi, kljub temu pa ponuja prav toliko pokrajinske in kulturne pestrosti, kot bi jo pričakovali od dežele takih razsežnosti.
Kljub izjemnim prostranostim živi približno dve tretjini brazilskega prebivalstva na obali ali v bližini, precej več kot polovica pa jih živi v mestih – tudi ob Amazonki. Rio in São Paulo sta med največjimi metropolami sveta, več kot milijon prebivalcev pa ima še deset drugih mest. Globlje v notranjost kot prodirate, redkejša je poseljenost.

Drugi Južnoameričani gledajo na Brazilce kot na drugo raso in za to je kriv predvsem jezik – Brazilci razumejo špansko, a komaj, španski govorci pa ne razumejo portugalščine. Poleg tega so Brazilci tudi na videz drugačni: na skrajnem jugu so izrazite sledi pustili nemški in vzhodnoevropski imigranti; v São Paulu živi največja japonska populacija zunaj Japonske na svetu; v Riu, Salvadorju in São Luísu je skoncentrirano afriško-brazilsko prebivalstvo, katerega korenine segajo v suženjske čase; indijanski vplivi pa so vidni ob Amazonki. Vplivi množične italijanske in španske imigracije so vidni po vsej državi.

brazil-trainBrazilija je dežela globokih gospodarskih nasprotij. S pospešeno industrializacijo po drugi svetovni vojni se je država v devetdesetih letih povzpela med deset največjih gospodarstev na svetu, tako da bi bilo napačno govoriti o Braziliji kot o državi v razvoju; v zadnjih letih hitro postaja vodilna svetovna izvoznica kmetijskih pridelkov, več domačih multinacionalk pa uspešno konkurira na svetovnih tržiščih. V zadnjem desetletju so se milijoni prebivalcev uspeli prebiti v srednji razred, boljšajo pa se tudi socialni indikatorji, kot sta življenjska doba in osnovna izobrazba. Kljub temu socialni prepadi ostajajo življenjsko dejstvo v Braziliji. Mesta so posejana s favelami, barakarskimi naselji, ki rastejo v senci nebotičnikov. Pa tudi razlike med regijami so ogromne: Brazilci govorijo o »Švici« juga, ki leži na osi med Riom in São Paulom, ter »Indijo« na severu; čeprav je tak pogled poenostavljen, drži, da gospodarska razvitost upada proti severu in vzhodu. Brazilija ima ogromno zalogo naravnih bogastev, vendar njihovo izkoriščanje prinaša dobiček manjši populaciji, kot bi bilo pravično. Institucionalizirana korupcija, napihnjen in neučinkovit javni sektor in odpor srednjega razreda do kakršnihkoli sprememb, ki bi ogrozile njihov udobni življenjski stil so velik del tega problema. Raven kriminala, ki bi v večini držav zbudila nujno ukrepanje, je v Braziliji slepo sprejeta – v povprečju se v Riu de Janeiru, recimo, zgodi 17 umorov na dan.

Ti problemi pa ne zasenčijo vsakodnevne rutine v Braziliji in nasilje redko prizadene turiste. Resnica je, da se nikjer na svetu ljudje ne zabavajo bolj – najbolj razvpito je seveda veseljaško praznovanje na karnevalu, toda živahno nočno življenje lahko okusite tudi druge dni v letu v vsakem večjem kraju. Vsesplošna naravnanost k uživanju se v Braziliji kaže tudi v živahnem vsakdanu na plažah, vrhunski glasbi, plesu, bogati regionalno značilni kulinariki ter najbolj sproščenem in strpnem odnosu do spolnosti – hetero- in homoseksualne – v vsej Južni Ameriki.

KAM

brazilija-plazaNajbolj poseljen del države je jugovzhod, kjer tri velika mesta – São Paulo, Rio de Janeiro in Belo Horizonte – tvorijo trikotnik, središče gospodarstva. Vsa tri so vredna obiska, toda Rio, ki je res tako prekrasen, kot je videti na razglednicah, je vsekakor ključna destinacija. Jug, ki zajema zvezne države Paraná, Santa Catarina in Rio Grande do Sul, je gospodarsko najnaprednejši del dežele in zajema večino ogromnega rečnega sistema reke Paraná. Spektakularni slapovi Iguaçu na meji z Argentino so med najlepšimi naravnimi čudesi Južne Amerike.
Večino centralne Brazilije predstavlja ogromna planota Planalto Central, kjer vlada savansko podnebje. Prav na sredi leži Brasília, državna prestolnica, ki so jo sredi divjine začeli graditi v petdesetih letih in je, kot bi bila vzeta iz vesoljske dobe. Prestolnica je vstopna točka za raziskovanje ogromne brazilske notranjosti, Mato Grosso, ki so jo podrobno kartirali in poselili šele v zadnjih petdesetih letih; zajema tudi Pantanal, največje mokrišče na svetu in najbogatejši naravni rezervat v obeh Amerikah. Sever in zahod Mato Grassa, mozaik pragozda, rek, savane in močvirij, segata do Amazonke, ki je največje porečje na svetu. Ob Amazonki sta dve večji mesti, Belém, ki leži prav na ustju Amazonke, in Manaus, okoli 1.600 kilometrov višje po reki. Pritoki Amazonke, reke, kot so Tapajós, Xingú, Negro, Araguaia in Tocantins, so zunaj Brazilije povsem neznane, čeprav vsaka od njih napaja ogromen in edinstven rečni sistem.

Na severovzhodu, to je del dežele, okrog katerega se ovija Atlantski ocean, so se Portugalci najprej naselili, zato je tu več kolonialnih ostankov kot kjerkoli drugje v državi – predvsem v mestih Salvador in São Luís ter v prijetnem kraju Olinda. To je regija dramatičnih nasprotij: razkošna tropska obala z najboljšimi plažami v Braziliji se hitro umakne sertãou, napol puščavski notranjosti, ki jo pestita suša in huda revščina. Vsa večja mesta severovzhoda so na obali, največji pa sta cvetoči Recife in Salvador, mesto z največ afriško-brazilskega prebivalstva v Braziliji, ki navduši vse, ki ga obiščejo. Obala na severovzhodu se v zadnjem času pospešeno razvija ter za to izkorišča bližino Evropi, od koder privablja turiste v turističnih aranžmajih in kupce počitniških hiš. Še vedno pa je več kot dovolj velika, da lahko pobegnete od vseh in pred vsemi.

KDAJ

brazilija-karnevalBrazilija je razdeljena na štiri značilne podnebne regije. Najhladnejše območje – in edini del Brazilije, kjer je sploh kdaj res mrzlo – sta jug in jugovzhod, torej nekako od sredine zvezne države Minas Gerais do Rio Grande du Sul, kjer ležijo tudi Belo Horizonte, São Paulo in Port Alegre. Tukaj vlada tipična zima z občasnim mrazom, vetrom in dežjem od junija do septembra. Čeprav se Brazilci pritožujejo, je brazilska zima precej mila za tiste, ki prihajajo iz Evrope ali ZDA. Temperature redko zdrsnejo pod ničlo in takrat je to glavna novica. Najhladnejši del je notranjost zvezne države Rio Grande du Sol na skrajnem jugu dežele, toda tudi tam je veliko zimskih dni sončnih in toplih, poletja (od decembra do marca) pa so vroča. Samo v hribovjih Santa Catarine včasih (res samo včasih) sneži.

Podnebje na obali je zelo prijetno. Braziliji pogosto rečejo kar dežela rakov, saj večina prebivalstva živi na obali ali zelo blizu obale – za to pa imajo dober razlog. Sedem tisoč kilometrov obale, od Paranáe do ekvatorja, se kopa v toplem tropskem podnebju. Tukaj rečejo, da je zima, ko je oblačno in temperature padejo pod 25 ˚C. V deževni sezoni zavladajo tropske nevihte, v katerih zaradi nenadnih poplav in zemeljskih plazov vsako leto umre približno ducat ljudi. V Riu in proti jugu dežuje od oktobra do januarja, na severovzhodu pa se deževna sezona začne že precej prej in traja približno tri mesece, od aprila v Fortalezi in Salvadorju ter od maja v Recifeu. Tudi pozimi in v deževni sezoni je vreme večinoma sončno, dež pa pride v močnih, a kratkih nalivih.
Na severovzhodu je prevroče za zimo. Povprečna mesečna temperatura ni nikjer nižja od 25 ˚C, v notranjosti, ki je vsaj polpuščavska, pa se pogosto povzpne bistveno višje – redno na 40 ˚C. Dež je redek in nereden, ko pride, pa pogosto rušilen. Amazonijo si mnogi predstavljajo kot soparno džunglo, kjer ves čas dežuje, vendar ima večina regije izrazito suho sezono – kot opažajo, je v večini izsekanih predelov vsako leto daljša. Belém je najbližje podobi vročega tropskega mesta: tam zelo veliko dežuje od januarja do maja, preostanek leta pa le malo manj. V Manausu in osrednji Amazoniji je čisto drugače: sušna sezona traja od julija do oktobra.

POMEMBNI PODATKI

Zanimiva dejstva

  • brazilijamorjeZ dobrimi 8.500 kvadratnimi kilometri površine, ki se raztezajo po skoraj polovici celine, je Brazilija daleč največja država v Južni Ameriki in le malo manjša od ZDA. Meji na vse države Južne Amerike razen Čila in Ekvadorja.
  • V državi živi okoli 200 milijonov prebivalcev, tako da je po gostoti poseljenosti peta na svetu.
  • Skoraj 90 odstotkov elektrike v Braziliji pridobijo iz vode, okoli 6 odstotkov iz fosilnih goriv in šest odstotkov iz nukleark. Brazilija postaja tudi pomembna izvoznica nafte, saj so pred kratkim našli nove zaloge na morju blizu Ria.
  • Brazilija izvaža predvsem industrijske izdelke (vključno z avti, stroji in obutvijo), naravna bogastva ter živila, predvsem kavo, govedino in pomarančni sok. Toda izvoz predstavlja le 13 odstotkov BDP – ključno gonilo razvoja je rastoče domače gospodarstvo.

Kako priti do tja

Če ne vstopate v Brazilijo iz sosednjih držav, boste najverjetneje prispeli po zraku. Cene vozovnic močno nihajo, odvisno od sezone: natančni datumi se med letalskimi družbami razlikujejo, vendar visoka sezona načelno traja od julija do avgusta, potem pa še od sredine decembra do božiča. Ves preostali čas je nizka sezona. Za karneval (februarja, marca) se cene običajno ne dvignejo, je pa takrat zelo težko dobiti prosto mesto na letalu.

brazilija-rioKonkurenca med družbami je zelo ostra, zato se večinoma da dobiti dobre ponudbe. Letalske družbe, ki letijo direktno v Brazilijo, pogosto ponujajo ugodne cene, še posebno v nizki sezoni, čeprav morate za to včasih prilagoditi datume letov. Če boste veliko potovali po Braziliji, se vam poleg osnovne vozovnice splača kupiti še prepustnico TAM, tudi če priletite s kakšnim drugim prevoznikom, saj lahko tako precej prihranite. Kupiti jo je mogoče le zunaj Južne Amerike.
Čeprav zaradi interneta obisk pri turističnem agentu ni več nujen, je izvedbo rezervacije za prve dni vašega bivanja v Braziliji vseeno smiselno prepustiti za to profesionalni agenciji. Njihove storitve pridejo prav tudi za posebne, po meri oblikovane programe.

Kako potovati naokrog

Potovanje po Braziliji je preprosto. Javni prevoz razen ob Amazonki poteka z avtobusi in letali, nekaj pa je tudi potniških vlakov. Ne glede na izbiro prevoznega sredstva je ponudbe dovolj in je, razen letal, precej poceni. Lahko si sposodite tudi avto, čeprav vožnja po Braziliji ni za boječe voznike. Avtoštopanje ne glede na razdaljo odsvetujemo.

Ni presenetljivo, da se tako velika država, kot je Brazilija, močno zanaša na letalski prevoz. V nekaterih delih Amazonije so zračne povezave pomembnejše od cest in rek. Vsako mesto ima vsaj pristajalno stezo, vsa večja mesta pa letališča. Letališča so večinoma nekoliko oddaljena od mest, čeprav ne povsod: Santos Dumont v Riu, Congonhas v São Paulu in Guararapes v Recife so tako rekoč v mestih. Na letališču v Brasílii, na Congonhasu, sploh pa na Guarulhosu v São Paulu je kronična gneča, vrste za prijavo pa dolge. Če letite na mednarodni liniji iz Guarulhosa, prištejte vsaj eno uro za neverjetne vrste pred pregledom potnih listov, ko prihajate na to letališče, pa pričakujte, da boste vsaj eno uro porabili za carino in vstop v državo. Če potujete z otroki, pojdite naravnost na začetek vrste: družine, nosečnice in starejši ljudje imajo prednost.

Namestitev

V Braziliji lahko izbirate med vsemi cenovnimi rangi namestitve, od hostlov in osnovnih prenočišč, ki so nagneteni okoli avtobusnih postaj, do luksuznih hotelskih letovišč. Nastanitev lahko včasih najdete tudi za 20 brazilskih realov (6 evrov), realno pa lahko pričakujete, da boste za čisto, osnovno sobo za dva plačali od 30 do 50 realov (od 9 do 16 evrov) na noč. Cene dobrih, udobnih hotelov so med mesti različne – v Riu so občutno višje – vendar boste za 100 do 150 realov (30 do 45 evrov) na noč dobili boljšo namestitev, kot bi jo za to ceno pričakovali v Evropi ali ZDA. Kot v mnogih državah jo tudi v Braziliji ljudje, ki potujejo sami, slabše odnesejo, saj plačajo skoraj toliko kot za sobo za dva. Za novo leto in med karnevalom je v večjih in tudi manjših turističnih krajih treba namestitev najeti vsaj za štiri ali pet dni, ne glede na cenovno kategorijo nastanitve.

Hrana in pijača

brazilska-hranaO brazilski hrani je težko govoriti na splošno, saj namesto enotne nacionalne kuhinje živijo številne zelo različne regionalne kuhinje. Narava je Braziliji podarila polno naročje dobrot: obilje sadja, zelenjave in začimb, kot se lahko prepričate na sprehodu skozi brezštevilne tržnice.

Razvilo se je pet glavnih regionalnih kuhinj. Kuhinja comida mineira iz zvezne države Minas Gerais temelji na svinjini, zelenjavi (predvsem na zelju couve) in na omaki tutu (gosta omaka iz fižola in maniokine moke). Kuhinja comida baiana, ki izvira z obale Salvadorja, je za brbončice turistov najbolj eksotična, saj so sestavljajo sveže ribe in školjke, pekoče paprike, palmino olje, kokosovo mleko in svež koriander. Osnovne sestavine kuhinje comida do sertão iz notranjosti severovzhodnega dela države so rehidrirano sušeno in nasoljeno meso ter sadje, stročnice in za regijo značilni gomolji. Kuhinja comida gaúcha iz zvezne države Rio Grande du Sul je najbolj mesna kuhinja na svetu, saj se vrti okoli vseh možnih vrst mesa na žaru. Kuhinja comida amazônica pa temelji na rečnih ribah, omakah z manioko ter mnogih vrstah sadja in palminih produktih severne Brazilije. Comida do sertão je redka zunaj domače regije, jedi drugih regionalnih kuhinj pa pripravljajo v restavracijah po vsej Braziliji, čeprav so – razumljivo – najokusnejše v izvirni regiji.

Nazaj na vrh